Peyronijeva bolezen - korekcija ukrivljenosti penisa

Kirurško zdravljenje je priporočljivo v kronični fazi bolezni, ko bolečina med erekcijo ni prisotna in ukrivljenost penisa ostane stabilna vsaj 6 mesecev. Glavni cilj kirurškega posega je popraviti ukrivljenost penisa, ohraniti njegovo dolžino ter vzpostaviti zadostno trdnost za zadovoljiv spolni odnos. Potencialna tveganja kirurškega posega vključujejo skrajšanje penisa (odvisno od izbrane kirurške tehnike), erektilno disfunkcijo (povečano tveganje pri uporabi vsadkov), spremembo občutljivosti glansa penisa (zaradi manipulacije z živčno-žilnim snopom) ter možnost nastanka tipnih brazgotin ali prisotnosti šivnega materiala pod kožo. Pri izvajanju posega s strani usposobljenega kirurga so tveganja minimalna.

Med kirurškimi postopki za korekcijo penilne ukrivljenosti razlikujemo med tistimi, ki skrajšajo in tistimi, ki podaljšajo penis.

Kirurški posegi, ki penis skrajšajo, se izvajajo na daljši strani penisa in ne vplivajo na erektilno funkcijo. Uporabljajo se pri izrazito izkrivljenih deformacijah, ki pomembno ovirajo ali onemogočajo spolne odnose. Način kirurškega posega je odvisen od dolžine prizadetega penisa, stopnje ukrivljenosti, funkcionalnosti ter pričakovanj bolnika, pri čemer je psihološka ocena ključnega pomena.

Kirurško zdravljenje, ki penis podaljša, se izvaja na krajši strani penisa. Ta metoda vključuje incizijo ali odstranitev Peyronijevih plakov (v primeru Peyronijeve bolezni) ter všivanje vsadka (grafta) v nastali defekt penisa (avtologni graft, allograft, xenograft, sintetični graft). Uporabimo jo za ohranitev dolžine penisa in korekcijo napredovalih, kompleksnih deformacij, kjer skrajšanje penisa ni sprejemljivo.

Tveganje za poslabšanje erektilne funkcije se pojavi pri 15 % do 25 % operiranih bolnikov. Predlagamo, da se v primeru težav naročite na nezavezujoč posvet, kjer vam bomo podrobno predstavili vse možnosti zdravljenja, postopek ter pričakovane rezultate.