Do 30 min
Lokalna anestezija
Dnevna bolnišnična
4 - 6 tednov
Čez 14 dni
6 tednov (odvisno od narave dela)
Sindrom karpalnega kanala se najpogosteje pojavi zaradi pritiska na mediani živec, ki poteka skozi karpalni kanal – ko dolgotrajno in ponavljajoče obremenjujemo zapestje.
Karpalni kanal sestavljajo zapestne kosti na hrbtni strani roke in toga vezivna plošča na dlanski strani (transverzalni karpalni ligament). V kanalu se nahaja mediani živec in tetive upogibalke prstov, ki omogočajo upogibanje prstov in s tem prijemanje ter izvajanje drugih finih gibov. Karpalni kanal ima največji volumen, ko je zapestje v nevtralnem položaju. Volumen kanala se zmanjša, ko zapestje upognemo naprej ali nazaj, kar lahko povzroči prevelik pritisk.
Glavni vzroki za pritisk na mediani živec so:
- Ponavljajoči se gibi rok: Delo, ki zahteva ponavljajoče se gibe rok, kot je tipkanje na tipkovnici ali uporaba miške, povečuje tveganje za sindrom karpalnega kanala. Taki gibi lahko dražijo živec in povzročijo vnetje kit v karpalnem kanalu.
- Artritis: Vnetje sklepov zaradi artritisa lahko povzroči otekanje tkiv v bližini karpalnega kanala, kar stisne mediani živec.
- Hormonske spremembe: Hormonske spremembe med nosečnostjo ali menopavzo lahko privedejo do zadrževanja tekočine v tkivih, kar povzroči pritisk na mediani živec. Enako se lahko zgodi tudi pri moških.
- Poškodbe in zlomi: Poškodbe zapestja ali zlomi v bližini karpalnega kanala lahko povzročijo oteklino, ki stisne živec. Po okrevanju se težava včasih odpravi sama, včasih pa živec ostane ukleščen.
- Druga obolenja: V tem delu roke se lahko pojavi tumor (ganglion), ki pritiska na karpalni kanal in živec.
- Dedna nagnjenost: Nekateri ljudje imajo genetsko nagnjenost k ožjemu karpalnemu kanalu, kar povečuje možnost za razvoj sindroma karpalnega kanala.
Sindrom karpalnega kanala se lahko pojavi v eni ali obeh rokah, pogosto pa se začne v eni roki in kasneje prizadene še drugo. To je še posebej pogosto pri fizičnih delavcih, tovarniških delavcih in pisarniških delavcih, ki ves dan uporabljajo obe roki.
Obstajajo določeni dejavniki tveganja, ki povečajo verjetnost, da boste razvili karpalni tunel. Mednje spadajo:
- ženski spol, saj imajo ženske višjo verjetnost za ukleščenje živca, ker je njihov karpalni tunel anatomsko ožji;
- bližnji sorodnik, ki jer razvil enako stanje;
- služba, kjer izvajate ponavljajoče dvige;
- zlom v bližini zapestja;
- kronična stanja, ki vplivajo na živce, npr. sladkorna bolezen;
- vnetna stanja, kot je artitis, ki lahko povzroči otekanje sklepov;
- stanja, pri katerih zadržujete preveč vode v telesu, npr. nosečnost ali pa težave z ledvicami;
- debelost, zaradi povečanega pritiska na sklep.
Simptomi sindroma karpalnega kanala se običajno razvijajo postopoma, kar lahko oteži in podaljša postopek diagnoze. Najpogostejši simptomi so naslednji:
- Otopelost in mravljinčenje: Pojavljajo se v palcu, kazalcu, sredincu in delu prstanca, najpogosteje ponoči. Med spanjem ljudje pogosto spijo s skrčenimi zapestji, kar še poveča pritisk na živec.
- Bolečina: Bolečina v zapestju, dlani in roki se pojavi, ko sindrom napreduje, lahko pa se širi tudi proti komolcu.
- Slabo prijemanje in zmanjšana gibljivost: Pritisk na živec oslabi mišice v roki, kar vpliva na moč prijemanja in dvigovanja predmetov.
- Težave pri drobnih gibih: Natančni gibi, kot so vezanje vezalk ali zapenjanje gumbov, postanejo težji in manj natančni.
Naši pacienti pogosto poročajo, da se zjutraj zbujajo z odrevenelostjo in mravljinčenjem v rokah, ki segata vse do ramen. Simptomi se čez dan poslabšajo, še posebej ob dejavnostih, kot so delo, vožnja ali držanje telefona, kjer je zapestje upognjeno.
V začetni fazi mnogi ljudje odpravljajo težave s stresanjem rok. Ko bolezen napreduje, pa otrplost ne izgine več z razgibavanjem ali stresanjem.
Ker se mišice v roki skrčijo, postanejo vsakdanje dejavnosti zelo neprijetne. Bolečine in mišični krči se stopnjujejo, saj osrednji živec v roki ne deluje pravilno.
Če opazite katerega od zgoraj navedenih simptomov, je pomembno, da se čim prej posvetujete z zdravnikom. Diagnoza sindroma karpalnega kanala zahteva podroben pregled in pogovor z zdravnikom. Na pregledu bomo pridobili vse potrebne informacije o vaših simptomih in morebitnih tveganjih. Vzeli bomo podrobno anamnezo, vas povprašali o simptomih, trajanju težav ter morebitnih dejavnikih tveganja, ki bi lahko prispevali k sindromu karpalnega kanala. Na pregled obvezno prinesite izvid EMG (elektromiografija) preiskave.
Nato bomo izvedli klinični pregled, ki običajno vključuje:
- Fizični pregled zapestja: Preverimo morebitno oteklino, bolečino ali občutljivost.
- Test Tinelovega znaka: S prstom nežno potipamo nad karpalnim kanalom, da preverimo, ali se pojavi mravljinčenje ali otrplost v prstih. Pozitiven Tinelov znak lahko nakazuje na stiskanje živca v tem območju.
- Test Phalenovega znaka: Med tem testom boste morali zapestje upogniti navzdol in držati dlan v navpičnem položaju. Če se pojavijo mravljinčenje ali bolečina v roku ene minute, je test pozitiven in kaže na možnost sindroma karpalnega kanala.
- Elektromiografija (EMG): V nekaterih primerih bomo morda priporočili tudi EMG, ki meri električno aktivnost mišic in delovanje živcev. To je lahko koristno za potrditev diagnoze in oceno resnosti poškodbe živca.
- Slikanje zapestja: To vključuje ultrazvok, magnetno resonanco (MR) in rentgensko slikanje (RTG). Ultrazvok omogoča vizualizacijo notranje strukture zapestja, podobno kot magnetna resonanca in rentgenski žarki.
Če pregled in morebitni testi potrdijo diagnozo, vam bomo podrobno predstavili različne možnosti zdravljenja, vključno z operativnim posegom.
Če že zdaj opažate začetne simptome, lahko sami prilagodite svoj življenjski slog. Priporočamo čim več gibanja in nežnega razgibavanja rok, zmanjšanje ponavljajočih se gibov (kolikor se le da) ter nošenje opornice med spanjem. Pred športno aktivnostjo in drugimi dejavnostmi, kjer intenzivno uporabljate roke (služba, hišna opravila, dolga vožnja …), jih ustrezno ogrejte.
V kolikor sumite na sindrom karpalnega kanala, ne odlašajte in se obrnite na nas. V klinikah Fabjan smo zavezani k zagotavljanju najvišje stopnje oskrbe pri obravnavi te in drugih težav z zapestjem. Imamo usposobljeno ekipo strokovnjakov, ki bodo preučili vaše simptome in vam svetovali najboljše načine zdravljenja.
Operacijo karpalnega kanala priporočamo, kadar konzervativne metode zdravljenja, kot so zmanjšanje aktivnosti, uporaba opornic ali protivnetnih zdravil, ne prinesejo zadostnega olajšanja simptomov. Nekateri znaki, da je operacija potrebna, vključujejo:
Napredovanje simptomov ali neuspešnost ne-operativnega zdravljenja: Če kljub konzervativnemu zdravljenju opazite poslabšanje simptomov, kot so močnejša bolečina, otrplost ali oslabljena gibljivost, je operacija smiselna možnost za izboljšanje stanja.
Omejeno delovanje roke: Sindrom karpalnega kanala lahko zelo očitno omeji vašo sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog in dela. Če to vpliva na vašo produktivnost ali kakovost življenja, je res vredno, da razmislite o operaciji.
Dokazana poškodba živca: Z elektromiografijo (EMG) lahko potrdimo prisotnost poškodbe medianega živca.
Pomembno je, da z obiskom zdravnika ne odlašate. Nezdravljeni sindrom karpalnega kanala lahko povzroči dolgotrajne in vse slabše simptome. Če stanje diagnosticiramo pravočasno, je zdravljenje veliko lažje in omogoča preprečitev trajnih poškodb mišic ter povrnitev normalnega delovanja roke. Daljše odlašanje prinese večje tveganje za zaplete in za nepopolno zdravljenje.
Operacija karpalnega kanala je varna in učinkovita, če jo izvaja ustrezno usposobljen in izkušen kirurg.
Pred operacijo bomo temeljito pregledali vaše zdravstveno stanje ter se pogovorili o morebitnih alergijah, zdravilih in drugih podrobnostih, ki so pomembne za varnost posega. Operacijo karpalnega kanala lahko izvedemo v lokalni anesteziji, kar pomeni, da boste med posegom budni, vendar ne boste čutili bolečine. V nekaterih primerih lahko uporabimo tudi splošno anestezijo, da zagotovimo vaše udobje med posegom. O ustrezni anesteziji se bomo pogovorili na posvetu.
Cilj operacije karpalnega kanala je zmanjšanje pritiska na mediani živec, kar dosežemo z rezanjem ligamenta, ki ga stiska.
Operacija karpalnega kanala je ambulantni poseg, kar pomeni, da se lahko isti dan vrnete domov. Traja približno 20 do 30 minut, odvisno od zahtevnosti primera. Med operacijo naredimo majhen rez na dlani ali zapestju, da dostopimo do karpalnega kanala.
Pred operacijo: Pred posegom vas bomo podrobno seznanili s postopkom, pričakovanimi rezultati, možnimi tveganji in zapleti ter pridobili vaše soglasje za operacijo. Svetovali vam bomo tudi, kako se pripraviti na operacijo, vključno s prenehanjem uživanja hrane in pijače pred posegom.
Anestezija: Prejeli boste lokalno anestezijo, ki bo omrtvila področje okoli zapestja, kar bo preprečilo bolečino med operacijo. Če se na posvetu odločimo za splošno anestezijo, boste med posegom spali.
Izvedba reza: Naredili bomo majhen rez na dlani ali zapestju, da dosežemo karpalni kanal. Ta rez je običajno dolg le nekaj centimetrov in po operaciji skoraj neviden.
Razširitev karpalnega kanala: V naslednjem koraku bomo razširili karpalni kanal, da zmanjšamo pritisk na mediani živec. To dosežemo z odstranitvijo dela tkiva, ki obdaja kanal, ali z rezanjem prečnega ligamenta. Obe metodi sta medicinsko potrjeni in imamo z njimi bogate izkušnje.
Zaprtje reza: Po zaključku operacije bomo rez zašili s šivi.
Povijanje in obveza: Takoj po operaciji bomo operirano področje povili za zaščito.
Po operaciji boste nekaj časa ostali na opazovanju, da se prepričamo, da ni prišlo do zapletov. Ko potrdimo, da je vaše stanje stabilno, vas bomo odpustili domov. V večini primerov se to zgodi še isti dan, saj bolnišnično okrevanje ni potrebno in se boste bolje počutili doma. Prejeli boste natančna navodila za okrevanje ter našo posebno telefonsko številko za direkten kontakt. Pomembno je, da se domov ne odpeljete sami, saj lahko anestezija še vedno povzroča zaspanost ali omotico.
Že v prvih dneh po posegu lahko pričnete z razgibavanjem prstov, vendar le do meje bolečine; po treh dneh lahko vaje izvajate intenzivneje. Kožne (vidne) šive bomo odstranili po 14 dneh, medtem ko se podkožni (nevidni) šivi postopoma razgradijo sami in jih ni potrebno odstranjevati. Brazgotino lahko po 14 dneh začnete vzdolžno masirati z mastnim mazilom ali kremo proti brazgotinam.
V prvih dneh po operaciji se izogibajte uporabi operirane roke in dvigovanju težjih predmetov. Po treh tednih večina pacientov lahko izvaja lahka opravila. Težja opravila so možna po približno mesecu dni, resnično težka opravila pa po okoli dveh mesecih. Zmanjšana moč v prstih, občasna mravljinčenja in boleča brazgotina lahko trajajo več mesecev in postopno izzvenijo v roku enega leta.
Operacija karpalnega kanala je običajno varna, vendar kot pri vsakem kirurškem posegu obstajajo tudi določeni možni zapleti. Ti so pri operaciji karpalnega kanala relativno redki. Med njimi so:
- Okužba na mestu operacije.
- Krvavitev iz reza.
- Nastanek večjih brazgotin.
- Težave pri celjenju rane.
Občasno se lahko pojavijo nevšečnosti, kot so otrplost, mravljinčenje ali bolečina za daljši čas okrevanja.
Zapletom se najlažje izognemo, če vaš poseg opravi strokovnjak in če se boste ustrezno držali napotkov za okrevanje. Če imate katerekoli skrbi o zapletih in posledicah operacije, se bomo o tem še posebej natančno pogovorili na posvetu. Za najboljše okrevanje vam po posegu svetujemo upoštevanje pisnih navodil, zgodnje razgibavanje in počitek z roko, saj boste občutili bolečino, slabšo moč in slabšo gibljivost.
Cena posega je odvisna od specifik vsakega posameznika in jo določimo ob koncu posveta.
Če vas zanima karkoli v zvezi z našimi posegi, v spodnji obrazec vpišite svoje podatke. Poklicali vas bomo in se dogovorili za neobvezujoč posvet.